SLOVENSKA REVIJA ZA DELOVNO TERAPIJO

Namen in cilji

Slovenska revija za Delovno terapijo je nacionalna znanstvena in strokovna revija, ki objavlja recenzirane prispevke z vseh področij delovanja delovnega terapevta. Prav tako je namenjena objavi prispevkov s področja delovanja delovnih terapevtov na področju preventivne zdravstvene dejavnosti, obravnavam v akutnih fazah in v času rehabilitacije, timskemu in medpoklicnemu sodelovanju, marketingu in trženju storitev delovne terapije, področjem dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja ter vpetosti stroke v posamezna življenjska obdobja posameznika, njihove kontekstualne dejavnike ter sodelovanja in vključevanja v življenjska okolja tako posameznika kakor tudi družbe.

Revija objavlja izvirna, še ne objavljena dela v obliki strokovnih in znanstvenih prispevkov, študij primera in preglednih prispevkov.

Revija izhaja najmanj enkrat letno. Občasno izidejo suplementi ali posebne številke.

Uredništvo

Glavna in odgovorna urednica:

Uredniški odbor:

Založništvo:

Izdajatelj in založnik:

Naslov uredništva:

Navodila za pisanje prispevkov

Prispevke se pošilja izključno na naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. v MS Word-ovem dokumentu v elektronski obliki. Ime datoteke (SRDT-Galof) naj vsebuje priimek avtorja s katerim bo uredništvo sodelovalo. Vsak članek bo po presoji urednika poslan dvema recenzentoma. Po končanem redakcijskem postopku in strokovni recenziji (45 dni) vrnemo prispevek avtorju, da popravke odobri, jih upošteva in pripravi čistopis, ki ga vrne s popravljenim prvotnim izvirnikom (15 dni).

Kadar prispevki vsebujejo raziskave na ljudeh, mora biti iz prispevka razvidno, da je bila raziskava izvedena v skladu z etičnimi načeli (Kodeks etike delovnih terapevtov, Helsinška deklaracija, Zakonodaja v zvezi z etiko raziskav). Sodelujoči morajo podpisati pisno privolitev v prostovoljno sodelovanje. Potrebno je navesti, če ste pridobili odobritev Etične komisije.

Spremni dopis naj vsebuje sledeče navedbe:

Struktura prispevka

Prispevek naj bo napisan v slovenskem jeziku vendar ne daljši od 12 tipkanih strani (vključno s prvo stranjo in seznamom literature). Uporabite pisavo "Times" ali "Times New Roman" velikosti 12. Razmik med vrsticami naj bo enojen. Besedilo naj bo obojestransko poravnano, odstavkov ni potrebno zamikati. Med odstavki naj bo ena vrstica prazna.

Velikost strani naj bo A4 - 21 cm x 29,7 cm. Robovi- zgoraj, spodaj in desno naj merijo 2,5 cm, levi rob 3cm.

Naslovna (prva) stran prispevka mora vsebovati:

Druga stran prispevka mora vsebovati:

Sledijo naslednje strani besedila, glede na vrsto prispevka:

Raziskovalni članek: Uvod, Metode, Rezultati, Razprava, Slep, Literatura (opis v nadaljevanju).

Študija primera ima sledečo strukturo: Naslov, Izvleček, Uvod, Opis primera (vključuje predstavitev preiskovanca, ocenjevalne postopke, postopke intervencije in rezultate), Razprava, Sklep in Literatura. Študija primera (case study) upošteva in vsebuje postopke in standarde raziskovalne metodologije.

Poročilo o kliničnem primeru (case report) opisuje klinično prakso (klinične izkušnje iz prakse). Največkrat se nanašajo na enega ali več preiskovancev, lahko pa vključujejo tudi poročila o merilnih pripomočkih, uporabo opreme ali določene naprave za terapevtske ali raziskovalne namene. V kliničnih primerih ni kontrolne skupine, s katero bi ugotavljali odnos med vzrokom in učinkom med neodvisnimi in odvisnimi spremenljivkami. Izraz poročilo o primeru (case report) pripisujemo opisu dobre prakse in ne vključuje raziskovalne metodologije. Splošni namen pisanja poročila o primeru je torej predstaviti klinične izkušnje iz prakse.

Sestava in vsebina poglavij prispevka

Pravila citiranja literature

Za prispevke v SRDT od oktobra 2021 dalje  uporabljajte citatni stil APA 7 (American Psychological Association), 7. izdaja iz leta 2020. Tovrstno citiranje uporabljajo tudi na Zdravstveni fakulteti pri pisanju zaključnih del, kjer na povezavi https://www.zf.uni-lj.si/images/stories/datoteke/Zalozba/Navodila_pisna_dela_3.pdf od 10. strani dalje najdete tudi primere navajanja virov.

Neoznačeno oz. neustrezno označeno povzemanje ali citiranje velja za plagiatorstvo, ki je z zakonom prepovedano oz. kaznivo.

1.3 Slovenska delovnoterapevtska terminologija

Angleški izraz »occupation« se v slovenščino prevaja tako z izrazom okupacija kot dejavnost.  V tabeli so zato na voljo tudi ločeni opisi ključnih delovnoterapevtskih pojmov z obema izrazoma.

Pojem in viri za opis

Opis z izrazom

»OKUPACIJA«

Opis z izrazom

»DEJAVNOST«

1

Aktivnost (Activity)

(Brea et al, 2012)

Strukturirano zaporedje dejanj ali nalog, ki prispevajo k okupacijam.

Strukturirano zaporedje dejanj ali nalog, ki prispevajo k dejavnostim.

2

Avtonomija (Autonomy)

(Brea et al, 2012)

Svoboda odločanja, ki temelji na upoštevanju notranjih in zunanjih okoliščin in svoboda za delovanje v skladu s temi odločitvami.

3

Funkcija (Function 1)

 (Brea et al, 2012)

Fiziološke funkcije telesnih sistemov (vključno s psihološkimi funkcijami), ki omogočajo izvajanje okupacije.

Fiziološke funkcije telesnih sistemov (vključno s psihološkimi funkcijami), ki omogočajo izvajanje dejavnosti.

4

Funkcioniranje (Function 2)

(Brea et al, 2012)

Zmožnost uporabe komponent izvajanja za izvedbo naloge, aktivnosti ali okupacije.

Zmožnost uporabe komponent izvajanja za izvedbo naloge, aktivnosti ali dejavnosti.

5

Izidi (Outcomes)

(AOTA, 2014)

Končni rezultat delovnoterapevtskega procesa; to kar posameznik doseže skozi delovnoterapevtsko obravnavo.

6

Izvedba okupacije/aktivnosti/ naloge /

Izvedba dejavnosti/aktivnosti/ naloge

(Occupation/activity/task performance)

(Brea et al, 2012)

Izbiranje, organiziranje in izvajanje okupacij/aktivnosti / nalog v  sodelovanju z okoljem.

Izbiranje, organiziranje in izvajanje dejavnosti/ aktivnosti/nalog v  sodelovanju z okoljem.

7

Komponente izvajanja okupacije /

Komponente izvajanja dejavnosti

(Occupational performance components)

(Brea et al, 2012)

Sposobnosti in spretnosti, ki omogočajo in vplivajo na sodelovanje pri nalogah, aktivnostih in okupacijah. Razvrščamo jih na telesne, kognitivne, psihosocialne in čustvene.

Sposobnosti in spretnosti, ki omogočajo in vplivajo na sodelovanje pri nalogah, aktivnostih in dejavnostih. Razvrščamo jih na telesne, kognitivne, psihosocialne in čustvene.

8

Motivacija (Motivation)

(Brea et al, 2012)

Zagon, ki usmerja  delovanje posameznika k zadovoljevanju potreb.

9

Naloga (Task)

(Brea et al, 2012)

Zaporedje strukturiranih korakov (dejanj in/ali misli) usmerjenih k doseganju določenega cilja. Ta cilj je lahko: 1. izvajanje aktivnosti ali 2. rezultat izvajanja (izdelek, dosežek),  ki se od posameznika pričakuje.

10

Navada (Habit)

(Brea et al, 2012)

Vzorec izvedbe v vsakodnevnem življenju, pridobljen s pogostim ponavljanjem, ki ne zahteva visoke stopnje pozornosti in omogoča učinkovito delovanje.

11

Nesamostojnost (Dependence)

(Brea et al, 2012)

Stanje posameznika, ko potrebuje pomoč, da lahko vsakodnevne aktivnosti opravlja na zadovoljivi ravni.

12

Obravnava (Intervention)

(AOTA, 2010)

Procesi in dejanja delovnega terapevta, ki jih izvede v sodelovanju z uporabnikom, katerih namen je  izboljšati vključenosti v okupacije, ki so povezane z zdravjem in sodelovanjem.

Procesi in dejanja delovnega terapevta, ki jih izvede v sodelovanju z uporabnikom, katerih namen je  izboljšati vključenosti v dejavnosti, ki so povezane z zdravjem in sodelovanjem.

13

Ocenjevanje (Assessment)

(AOTA, 2010)

Uporaba specifičnih ocenjevalnih metod, instrumentov v procesu vrednotenja.

14

Okoliščine (Context)

(Brea et al, 2012)

Razmerja med okoljem, osebnimi dejavniki in dogodki, ki vplivajo na za posameznika smiselne naloge, aktivnosti ali okupacije za posameznika.

Razmerja med okoljem, osebnimi dejavniki in dogodki, ki vplivajo na za posameznika smiselne naloge, aktivnosti ali dejavnosti za posameznika.

15

Okolje (Environment)

(Brea et al, 2012)

Fizični, družbeno-kulturni in časovni dejavniki, ki zahtevajo, omogočajo in oblikujejo izvajanje okupacije.

Fizični, družbeno-kulturni in časovni dejavniki, ki zahtevajo, omogočajo in oblikujejo izvajanje dejavnosti.

16

Okupacija

Dejavnost (Occupation)

(Brea et al, 2012)

Skupina aktivnosti, ki imajo za posameznika oseben in družbeno-kulturni pomen, ki so poimenovane v okviru kulture in podpirajo sodelovanje v družbi.

17

Okupacijska identiteta /

Identiteta povezana z dejavnostjo

(Occupational identity) (Kielhofner, 2002)

(Phelan & Kinsella, 2009)

Posameznikov celosten občutek o tem kdo je in kdo želi postati kot okupacijsko bitje, ki izhaja iz njegovih izkušenj s sodelovanjem v okupacijah. V okupacijski identiteti so združene njegova volja, navade in življenjske izkušnje.

Ta občutek je povezan s sodelovanjem v različnih nalogah in vlogah.

Posameznikov celosten občutek o tem kdo je in kdo želi postati kot bitje na področju dejavnosti, ki izhaja iz njegovih izkušenj s sodelovanjem v dejavnostih. V identiteti povezani z dejavnostjo so združene njegova volja, navade in življenjske izkušnje.

Ta občutek je povezan s sodelovanjem v različnih nalogah in vlogah.

18

Okupacijska kompetenca /

Kompetenca za dejavnost

(Occupational competence)

(Kielhofner, 2002)

Stopnja, do katere je  posameznik sposoben ohranjati vzorec sodelovanja v okupacijah, ki izražajo njegovo okupacijsko identiteto. Poleg udejanjanja okupacijske identitete obsega tudi izpolnjevanje pričakovanj vlog, lastnih vrednot in meril izvedbe ter sodelovanje v vrsti okupacij, ki zagotavljajo občutek sposobnosti, nadzora, zadovoljstva in izpolnitve.

Stopnja, do katere je  posameznik sposoben ohranjati vzorec sodelovanja v dejavnostih, ki izražajo njegovo identiteto povezano z dejavnostjo. Poleg udejanjanja identitete povezane z dejavnostjo obsega tudi izpolnjevanje pričakovanj vlog, lastnih vrednot in meril izvedbe ter sodelovanje v vrsti dejavnosti, ki zagotavljajo občutek sposobnosti, nadzora, zadovoljstva in izpolnitve.

19

Okupacijsko prilagajanje /

Prilagajanje dejavnosti (Occupational adaptation) (Grajo in Boiselle, 2018)

(Klinger, 2005)

(Kielhofner, 2002)

Proces oz. izid sodelovanja med osebo, okupacijo ter okoljem kot odziv na okupacijske izzive.

Izraža se v spremembah in prilagoditvah izvajanja, ki omogočajo odziv na zunanje in notranje izzive s ciljem ohranjanja sodelovanja v okupacijah.

Pomeni oblikovanje pozitivne okupacijske identitete in doseganje okupacijske kompetence skozi čas in v okviru posameznikovega okolja.

 Proces oz. izid sodelovanja med osebo, dejavnostjo ter okoljem kot odziv na izzive dejavnosti.

Izraža se v spremembah in prilagoditvah izvajanja, ki omogočajo odziv na zunanje in notranje izzive s ciljem ohranjanja sodelovanja v dejavnostih. 

Pomeni oblikovanje pozitivne identitete povezane z dejavnostjo in doseganje kompetence za dejavnost skozi čas in v okviru posameznikovega okolja.  

20

Okupacijsko ravnovesje /

Ravnovesje med dejavnostmi

(Occupational balance)

(Townsed, Polatajko, 2007)

Uravnotežena razporeditev časa  za izvajanje okupacij za različne namene, kar prispeva k posameznikovemu zdravju in blagostanju.

Uravnotežena razporeditev časa  za izvajanje dejavnosti za različne namene, kar prispeva k posameznikovemu zdravju in blagostanju.

21

Omogočanje (Enablement)

(Townsed, Polatajko, 2007)

Kompetenca delovnega terapevta, da posamezniku omogoči izbiro, organizacijo in izvedbo zanj smiselne okupacije v njegovem okolju.

Kompetenca delovnega terapevta, da posamezniku omogoči izbiro, organizacijo in izvedbo zanj smiselne dejavnosti v njegovem okolju.

22

Ožje okolje (Setting)

(Brea et al, 2012)

Neposredno okolje, ki vpliva na izvedbo naloge, aktivnosti ali okupacije.

Neposredno okolje, ki vpliva na izvedbo naloge, aktivnosti ali dejavnosti.

23

Področja izvajanja okupacije/

Področja izvajanja dejavnosti

(Occupational performance areas)

(Brea et al, 2012)

(AOTA, 2014)

Vrste nalog, aktivnosti in okupacij, ki so običajno del vsakodnevnega življenja na področjih  skrbi zase, produktivnosti in prostega časa.

Vključujejo ožje in širše dnevne aktivnosti, počitek in spanje, izobraževanje, delo, igro, razvedrilo in sodelovanje v družbi.

Vrste nalog, aktivnosti in dejavnosti, ki so običajno del vsakodnevnega življenja na področjih  skrbi zase, produktivnosti in prostega časa.

Vključujejo ožje in širše dnevne aktivnosti, počitek in spanje, izobraževanje, delo, igro, razvedrilo in sodelovanje v družbi.

24

Rutina (Routine)

(Brea et al, 2012)

Vzpostavljeno in predvidljivo zaporedje nalog.

25

Samostojnost (Independence)

(Brea et al, 2012)

Stanje sposobnosti za zadovoljivo izvajanje vsakodnevnih aktivnosti.

26

Sodelovanje (Participation)

(Brea et al, 2012)

Vključevanje posameznika v življenjske situacije, ki predstavljajo družbeni vidik funkcioniranja.

27

Soodvisnost(Interdependence)

(Brea et al, 2012)

Stanje vzajemne odvisnosti in vplivanja med člani (družbene) skupine.

28

Sposobnost (Ability)

(Brea et al, 2012)

Osebna značilnost, ki podpira izvajanje okupacije.

Osebna značilnost, ki podpira izvajanje dejavnosti.

29

Spretnost (Skill)

(Brea et al, 2012)

Zmožnost, ki se razvije skozi  ponavljanje in omogoča izvajanje okupacije.

Zmožnost, ki se razvije skozi  ponavljanje in omogoča izvajanje dejavnosti.

30

Spretnosti izvajanja (Performance skills)

(Fisher & Griswold, 2014)

Opazna, k cilju usmerjena dejanja, ki jih je mogoče opazovati kot majhne enote vključenosti v okupacije.  Razvijejo se skozi čas, umeščene pa so v določene okoliščine (kontekste) in okolja. Vključujejo motorične, procesne in socialno-interakcijske spretnosti.

Opazna, k cilju usmerjena dejanja, ki jih je mogoče opazovati kot majhne enote vključenosti v dejavnosti.  Razvijejo se skozi čas, umeščene pa so v določene okoliščine (kontekste) in okolja. Vključujejo motorične, procesne in socialno-interakcijske spretnosti.

31

Vključenost v okupacijo /

Vključenost v dejavnost

(Occupational engagement)

(Brea et al, 2012)

Občutek možnost izbire, pomembnosti in predanosti med izvajanjem okupacije.

Občutek možnost izbire, pomembnosti in predanosti med izvajanjem dejavnosti.

32

Vloga (Role)

(Brea et al, 2012)

Družbene  in kulturne norme ter pričakovanja glede izvajanja okupacije, ki so povezana s posameznikovo družbeno in osebno identiteto.

Družbene  in kulturne norme ter pričakovanja glede izvajanja dejavnosti, ki so povezana s posameznikovo družbeno in osebno identiteto.

33

Volja (Volition)

(Brea et al, 2012)

Sposobnost odločanja za izvajanje oz. nadaljevanje izvajanja, vključno z zavedanjem, da je izvajanje aktivnosti prostovoljno.

34

Vrednotenje (Evaluation)

(AOTA, 2010)

Proces pridobivanja in interpretacije podatkov potrebnih za razumevanje posameznika, sistema ali situacije. Vključuje načrtovanje in dokumentiranje procesa vrednotenja.

35

Življenjske spretnosti (Life skills)

(WHO, 1999)

(Abaoğlu et al., 2017)

Sposobnosti za prilagodljivo in pozitivno vedenje, ki posamezniku omogočajo učinkovito spoprijemanje z zahtevami in izzivi vsakodnevnega življenja.

Primer uporabe: Kohlman Evaluation of Living Skills (Kohlman Thomson, 1992; 2016) ; The Performance Assessment of Self – Care Skills (Halm, Rogers, 1990; 2014); The Test of Grocery Shopping Skills (Brown et al., 2009); The Independent Living Scale- ILS (Loeb, 1996).

V DT obravnavi življenjske spretnosti predstavljajo merilo za neodvisno delovanje v skupnosti. AOTA navaja programe za razvoj življenjskih spretnosti.

Natisni